Srečanje osnovnošolcev občin Litija in Šmartno pri Litiji.
Tema 2024/2025: Šolski sistem
Srečanje je potekalo v četrtek,13. marca 2025, v veliki sejni sobi občine Litija.
Prisotni učenci iz OŠ Litija in EPP, OŠ Gradec in POŠ Vače, OŠ Gabrovka – Dole in OŠ Šmartno pri Litiji:
Kevin C., Tina Z., Larisa V., Nika B., Sara A., Amadeja B. O., Lana R., Aljaž M., Nastja K., Ema Kraševec, Svit Bajec, Julija Eltrin, Vita Forte, Gašper Horvat, Tadej Mizori, Tjaša Juvančič, Lara Indof, Peter Bahor, Maks Mohar, Maj Tomc, Nik Vozelj, Matic Mlakar, Matevž Primožič, Mark Jesenšek, Hana Selan, Mateja Medved, Jan Petrič, Pika Lukič Štraser in Teja Kukovica.
ter mentorice:
Špela Komatar, Anja Ocepek, Anita Mirjanić, Špela Pavliha, Vesna Kores in Anja Pavlin.
Gostje, ki so se udeležili dogodka so bili: g. Robert Žurga, direktor ZKMŠ Litija, župan občine Šmartno pri Litiji g. Blaž Izlakar, podžupanja občine Litija ga. Lijana Lovše in ravnatelj OŠ Gradec Damjan Štrus. Vsi gostje so pred začetkom zasedanja s kratkim nagovorom pozdravili mlade parlamentarce in jim zaželeli uspešno delo.
OŠ ŠMARTNO PRI LITIJI
Učenci OŠ Šmartno pri Litiji so pri predstavitvi govorili o pomanjkanju finančne in digitalne pismenosti ter o pomanjkanju prostora in kadra strokovnih delavcev na njihovi osnovni šoli. Hkrati pa poudarjajo veliko pomanjkanje o predmetih, ki so splošni za naše življenje. Nekaj besed so namenili tudi o pomanjkanju ozaveščanja o življenjskih težavah. Želijo si, da bi bila teorija podprta s prakso.
OŠ GRADEC in POŠ VAČE
Učenci OŠ Gradec in POŠ Vače pa so prav tako raziskovali sam šolski sistem, govorili so o duševnem zdravju, umetni inteligenci v šoli, učenju in znanju za prihodnost in učencu, učitelju prihodnosti. Na podružnični šoli pa so govorili tudi o pomanjkanju kadra.
Želijo si povečanje ozaveščenosti o duševnem zdravju, zaznavajo strah pred neuspehom in stiske zaposlenih. Za umetno inteligenco pravijo, da je sama po sebi dober in priročen pripomoček pri šolskem delu.
Predlagajo več uporabnih znanj, ki bi jih pripravili na življenje, bolj učinkovit pouk z manj nalogami ter podkrepitev teoretičnega znanja s praktičnim.
Menijo, da bi poleg obveznih predmetov morali imeti še druge vsebine v obliki krožkov ali dneva dejavnosti. Na primer: Bonton, podjetništvo in finance, računalništvo, ročne spretnosti in samooskrba.
Nekaj besed pa so namenili Učitelju in učencu prihodnosti. Za učitelje pravijo, da bi morali navdušiti in motivirati učence k učenju, naj bi bili potrpežljivi in uporabljali raznolike, sodobne metode poučevanja.
Predstavitev pa so zaključili z mislijo: Napredek se začne tam, kjer se konča strah pred spremembami.
OŠ LITIJA in enota za PRILAGOJENI PROGRAM
Učenci OŠ Litija so predstavili izzive v današnjem šolstvu, spremembe in ideje za izboljšavo ter pripravo na prihodnost.
Največji izziv jim predstavlja nacionalno preverjanje znanja, stres in nepovezanost med učenci. Sami pa bi lahko prispevali k boljšemu učnemu okolju tako, da skrbijo drug za drugega in svojo okolico.
Menijo, da naj bi se priprava na prihodnost prav tako začela v šoli. Naj bi se učili računati, delati poizkuse, šivati, plavati, biti samostojen in preživeti v naravi. Želijo si več ur predmetov kot so matematika, slovenščina, tuji jezik in gospodinjstvo.
Za boljše šolstvo pa bi potrebovali uporabo telefonov, več prostega časa za druženje več športnih dni, manj snovi in ocenjevanj, večje igrišče za različne športe in dejavnosti v gozdu
OŠ GABROVKA- DOLE
Učenci OŠ Gabrovka-Dole so prav tako poudarjali, da je teoretično znanje premalo podprto s praktičnim, želijo si več časa preživetega zunaj. Bolj razporejene šolske počitnice, glavne nekoliko krajše in vmesne malo daljše. Razporeditev predmetov in ocenjevanja, npr. pol predmetov eno konferenco in bolj intenzivno, drugo konferenco še ostale predmete.
Predstavitvam šol je sledilo delo v skupinah in kasneje predstavitev in debata o letošnji temi, šolski sistem. Ugotovili smo, da primanjkuje koristnih predmetov in veščin na področju: finančne pismenosti, tehnike in tehnologije, gospodinjstva, več ur matematike, slovenščine, informatike, angleščine in športa.
Menijo, da v šoli dobijo dovolj splošnega znanja, ki ni tako uporabno hkrati pa si želijo več priprave na samo življenje in več govora o bontonu.
Želijo si, da bi se teorija podprla s prakso in opisne ocene pri predmetih: glasbena umetnost, likovna umetnost in šport.
Beseda je tekla tudi o pripravi na prihodnost, omenili so pomanjkanje ozaveščenosti o življenju, premajhni kadri strokovnih delavcev, digitalizacije in finance.
Za izzive v današnjem šolstvu so izpostavili:
- Premalo prakse
- Pomanjkanje discipline
- Pomanjkanje učiteljeve avtoritete
- Preveč ocenjevanj na kupu
- Pomanjkanje motivacije(ni vsak za vse)
- Preveliki razredi
- Medsebojno spoštovanje, učitelj-učenec
- Več medvrstniške pomoči
- Delo v skupinah
Kot spremembe in ideje za boljše šolstvo so dali poudarek na povečanju ozaveščenosti o duševnem zdravju in uporaba umetne inteligence v šoli.
Za bolj zanimivo in zabavno šolo so predlagali: boljšo hrano, čokoladnico v šoli, tobogan na strehi, sobo iz sladkarij, sobe eksperimentov, bomboni na vhodu v šolo, večja izbira malic, ogled filma vsak petek, manj pisanja, gusarske bitke, fast food, zipline v šoli, plezalna stena v kuhinji, živalski vrt na strehi, test na tablicah, soba z bazenom, trgovina z oblačili, vlak po hodnikih, življenje vikingov, soba pobega, grajska knjižnica, soba samo za teste, roboti namesto kuharic, manj ocen, večji wc, in soba zgodovine.
Želijo si imeti več besede pri organizaciji šolskega sistema v smislu:
- Sami izbirajo domačo nalogo
- Za nalogo vsak učenec naredi plakat
- Valeto pripravijo sami
Za konec smo še malo poklepetali in se posladkali ter odpravili nazaj v šole.
Zapisala: Nadja Škrbec
* »Program je zaščitena blagovna znamka Zveze prijateljev mladine Slovenije«