Živijo,
pošiljam lepe pozdrave iz Poljske!
Čeprav sta Slovenija in Poljska v istem časovnem pasu, imam občutek, da tu čas drugače teče. Kar naenkrat je minil cel mesec odkar sem prvič stopila na postajo v Domaszkowu, hkrati se mi pa zdi kot da sem tu že celo večnost.
V tem mesecu, pa kolikor hitro je minil, se je ogromno zgodilo. Prvih nekaj dni sem preživela v hiši v vasici Długopole Gorne z večino prostovoljcev. Čeprav sem si prvi dan zaželela, da bi raje živela z manj kot desetimi ljudmi, sem to željo obžalovala, ko se je uresničila – kmalu so me namreč premestili v stanovanje v Kłodzku in se mi je zazdelo, da sem popolnoma odrezana od sveta. Zdaj sem stanovanja navajena, cimre so super, E-leclerc je samo 6 minut stran in naš Wi-fi je boljši kot Wi-fi v hiši 😀
Veliko časa sem preživela tudi v Bystrzyci (po enem mesecu moram še vedno pogooglati črkovanje tega imena), kjer je pisarna organizacije in kjer sem pomagala dokler nisem začela z delom v šolah. V tem času sem se deležila tudi dveh YouthMasterjev, ki sta mi služila kot neko ˝uvajanje˝ preden sem začela z mojim projektom. Projekt je bolj vsestranski, kot sem pričakovala – štiri dni v tednu delam v dveh šolah (ena je v vasici Ołdrzychowice Kłodzkie – da, tudi to ime sem morala preveriti na internetu – druga pa v vasici Želazno). Poleg tega dvakrat na teden delam v kulturnem centru, en dan pomagam pri ustvarjalni delavnici, en dan pa pri plesnih in dramskih delavnicah. Skratka, dela ne zmanjka 😀
Kljub temu pa smo našli ogromno časa za druženje in potovanje po Poljskem. Obiskala sem Wrocław in Krakow, ter nekaj manjših okoliških mest na primer Polanico. Poskusila sem slavne pieroge, iskala škrate v Wrocławu, preposlušala Discopolo in spoznala ogromno novih ljudi – 2 Angležinji, 3 Francoze, 2 Portugalke, eno Španko, eno Nemko, eno Maltežanko in kar 11 Italijanov.
Na žalost z urami poljščine še nisem začela (začnem to sredo), ker smo morali čakati, da se nam uskladijo urniki. A sem se kljub temu naučila že veliko sama – morala sem narediti preizkus pred začetkom učenja, da svoje predhodne znanje primerjam z znanjem, ki ga bom pridobila po koncu projekta, in sem na levelu A1 (kar je višje od A1- woohoo!). Tudi na on-arrival trening še čakam (že en mesec…) in upam, da ga dobim čim preje. Do takrat pa veselo planiram naslednje izlete – Posnan, Praga, Auschwitz in Katowice, pa bomo videli J
Preostala sta mi še dva meseca za katera imam občutek, da bosta minila še hitreje kot prvi. Že zdaj vidim, da se mi bo od Poljske težko posloviti in upam, da bom imela kdaj priliko priti nazaj.
Eva